»Ko nastopamo na odru, nas včasih zanese naša filozofija gledališča, naša vloga znanilca družbenih sprememb, velik del skupnosti pa pustimo za seboj.«

»Skozi njihove konfliktno-humorne izpovedi igra poudarja subjektivnost spomina in način, kako naši osebni predsodki in čustva oblikujejo naše razumevanje sveta okoli nas.«

»Ustvarjanje gledališča je lahko sveto dejanje in igralci lahko zares postanejo avatarji vlog, ki jih igrajo.«

»Srečevati ljudi – to se mi zdi najlepše pri našem poklicu.«

»Ko sem iz enega sveta vstopil v drug svet, med druge ljudi – to me je osvobajalo. Temu se ne bi mogel odpovedati.«

»Svet se vrti zaradi Facebooka, Instagrama ali Tiktoka. Svet je ena velika blagajna. Zato nam oprostite, nekateri znajo metati bombe, nekateri vedo vse o vsem, mi pač delamo samo predstave.«

»Ta predstava je sramota in jo je treba prepovedati. Posmehuje se našim prednikom, ki so umrli za Bolgarijo.«

»To, kar zaseda pozornost nas, zasanjanih v to lagodnost, so tako trivialne in minljive teme, da iz njih seva ničevost našega obstoja danes, tukaj, zdaj. Zato je edina tema, ki mi pride na misel – Sejem ničevosti.«

»Vem, da je to nekako mračnjaško, a če pogledamo svet okoli sebe, se na eni strani te vojne dejansko dogajajo, po drugi strani pa je vojna naenkrat postala beseda, ki jo ljudje, tudi pri nas, kar preveč na lahko uporabljajo.«